Balinarski utrinki

Balinanje ni mačji kašelj

Podrobnosti

Pogovarjali smo se z najuspešnejšo slovensko balinarko Tadejo Petrič, za katero bi lahko rekli, da ji je bil ta šport položen že v zibelko. Večkrat je bila razglašena za balinarko leta. Kaj vse je dosegla, kako se na tekme pripravlja sama in kakšni so njeni cilji za naprej, pa si preberite v nadaljevanju.

Z balinanjem se ukvarja vsa vaša družina. Kako to, da ste se odločili za ta šport in kdo vas je zanj najbolj navdušil?

Hmm, načeloma sem že od malih nog športnica. Balinanje spremljam že od kar pomnim. Balinali so moji starši, takrat sicer ne tako profesionalno, kot je to sedaj, pa tudi sestra. Tako da sem bila res ves čas v temu. Sama sem se v osnovnošolskih letih odločila za rokomet. Trenirala sem ga nekaj let, nato pa sem se za balinanje odločila po »sili razmer«. Živeli smo izven Ljubljane, treninge rokometa pa sem imela v Ljubljani. Zaradi prestopa v starejšo skupino, bi imela treninge vsak dan. Ker so imeli ostali člani družine druge aktivnosti, je bilo težko usklajevati, zato sem se odločila, da tudi jaz »pograbim« po kroglah. Tako sem pri 13 letih uspešno zakorakala v balinarsko kariero, ki traja že 17 let, sicer z dvema vmesnima pavzama, ko sem bila na porodniški. Sem mamica dveh sončkov: 3-letne princeske in 17-mesečnega navihančka ter žena Anžeta Petriča. V svoji karieri sem, ravno pred prvo porodniško, eno sezono igrala tudi za italijanski klub Graphistudio iz Spilimberga (Udine).

Svoje znanje balinanja prenašate tudi na naslednje generacije?

Ja, saj sem opravila tudi tečaj in pridobila naziv inštruktorice balinanja.

Kaj štejete kot svoj največji uspeh v balinanju oz. kaj ste do sedaj že dosegli? Zadnji uspehi?

Moja balinarska kariera se je začela res zelo uspešno. Spremljanje tega športa že od malih nog se mi je splačalo in sem res žela uspehe od začetka. Že po dveh letih aktivnega, resnega balinanja sem dobila priložnost z nastopom za državno reprezentanco. Najprej četveroboji, ki so se takrat še igrali, nato pa leta 2006, ko sem na svojem prvem svetovnem prvenstvu na Kitajskem dosegla kar dve odličji. Tako sem s 17 leti postala svetovna prvakinja v disciplini natančno zbijanje, osvojila pa sem tudi bronasto odličje v igri posamezno. Tudi na naslednji prvenstvih sem osvajala medalje, in sicer v večini tretja mesta. Zlato sem v disciplini igra v krog prejela tudi leta 2012 na svetovnem prvenstvu v Turčiji. Istega leta smo imeli tudi Sredozemske igre, kjer sem zmagala v natančnem zbijanju, leta 2013 sem na evropskem prvenstvu na hrvaški Komiži osvojila naslednje zlato v igri posamezno. Skupaj imam 13 medalj, od tega 4 zlate. Vse so zame največji uspeh, kar se tiče športa. Še večji uspeh pa sta dva sončka doma. Sedaj sem se po porodniški začela počasi vračati in tako sem konec oktobra dobila priložnost nastopiti na svetovnem pokalu v turškem Mersinu, kjer smo, tokrat ekipno z dvema sotekmovalkama, osvojile bronasto odličje. Seveda pa je bilo ogromno uspehov tudi na državnih prvenstvih, kjer sem veliko let zaporedoma v vsaki disciplini osvajala odličja in bila nekaj let balinarka leta.

Kakšni so vaši cilji za naprej?

Glede na to da sem žena in mamica dveh majhnih otročkov, je kar težko razmišljati, kako naprej, tako da grem iz dneva v dan. Veliko težje si vzamem čas za treninge. Dolgoročnih ciljev trenutno nimam. Naslednje večje tekmovanje – evropsko prvenstvo – bo letos v Sloveniji. Glede na kvaliteto, ki mi je ostala tudi po porodniški, mislim, da bom poklicana v reprezentano, da se bomo lahko skupaj pripravile na dobre nastope pred domačo publiko. Nekaj izkušenj le imam in sem trenutno edina od »stare garde«, ki smo pred leti osvajale medalje. Seveda mi je želja igrati pred domačo publiko, saj tega pri ženskah še nismo mogle izkusiti.

Kako bi ocenili položaj balinanja kot profesionalnega športa v Sloveniji? Tudi glede na ostale države? Kje je balinanje najbolj cenjeno? Zakaj to ni olimpijska disciplina?

Hmm, balinanje se ne jemlje resno. Na žalost ima večina zastarelo predstavo o tem športu: igrišče ob gostilni in kozarci piva ali vina. Ampak ni tako. Pri športnem balinanju se resno trenira, tekmuje na mednarodni ravni in osvaja odličja, ki jih je kar nekaj. Verjetno je stanje tako tudi zaradi medijev, saj se premalo pojavljamo v njih.

V najbolj gledanih, branih oz. poslušanih slovenskih medijih se nas premalo oglašuje oz. govori o naših uspehih.

Balinanje je zelo razvito v Italiji in Franciji. Vse bolj razvito pa postaja tudi v državah, ki so bile še pred kratkim v zatonu npr. Turčija, Kitajska … Organizacija balinarskih tekmovanj je v teh državah res na vrhunskem nivoju in so tudi medijsko podprta.

Zakaj balinanje ni olimpijska disciplina? To se sprašujemo tudi mi. Ni želja balinarjev, da bi bilo celotno balinanje olimpijski šport, ampak da bi dobile priložnost tehnične discipline (hitrostno, štafeta in natančno zbijanje), ki so atraktivne. Letos je bilo še najbližje, ko je Pariz dobil kandidaturo za OI 2024, vendar kot sem seznanjena, je na žalost tudi to padlo v vodo. Upajmo pa, da se do 2024 tudi kaj spremeni.

Kako potekajo treningi balinanja? Kako skrbite za kondicijo?

Za klasične igre neke posebne kondicije človek ne potrebuje. Potrebna je osnovna kondicija, ker se na sami tekmi le odigra nekaj iger. Pri tehničnih disciplinah, kot sta hitrostno zbijanje in štafeta, pa je potrebna tudi fizična pripravljenost in je potrebno delati na tem tudi izven igrišča ter izven okvira navadnih treningov. Ne velja pa to za vse igralce. Vsak igra, kar mu ustreza. Eni pa smo prilagodljivi in lahko igramo vse.

Načeloma je trening sestavljen iz splošnega ogrevanja, da si segrejemo mišice, nato sledi ogrevanje s kroglami, kakšne igre, odvisno od tega, koliko je prisotnih na treningu, na koncu so še tehnične discipline in potem še malo mečemo ali pa še kaj odigramo.

Jaz velikokrat treniram sama, kjer sem doma. Se pa ravno tako ogrejem in potem bližam in zbijam nekje od 45 do 60 minut. Za kondicijo pa skrbim s tekom na stadionu ali v naravi, telovadbo doma …

Kako se pripravljate na tekme? Imate kakšno posebno navado, ritual?

Ritualov nimam. Igram, kar moram in ne razmišljam, kako in kaj naprej. Grem kroglo za kroglo in potem počasi vse pride samo od sebe.

Kakšna je prava oprema za balinanje, kaj vse potrebujete?

Pri športnem balinanju tekmovalec potrebuje športna oblačila (trenirka, kratke hlače, kratka majica), telovadne copate, krogle in balinčka. Koliko krogel posameznik potrebuje, je odvisno od discipline.

Za igranje klasičnih iger potrebujemo tudi risalno palčko, s katero na igrišču označimo posamezne krogle.

Kaj bi svetovali mladim, ki bi se radi s tem športom ukvarjali? Kje naj sploh začnejo? Vedno je potrebno nekje začeti. Če jih vsaj malo mika, kako se te kroglice meče, naj poskusijo. Poskusijo naj tudi odrasli, da bodo videli, da ni to mačji kašelj in bodo tako hitro dobili drugačno predstavo o balinanju.

Vsi klubi so veseli novih, mladih obrazov in vsi bodo priskočili na pomoč ter jih z veseljem učili in trenirali. Zato kar pogumno.

Manca Hribovšek

   
Free visitor tracking, live stats, counter, conversions for Joomla, Wordpress, Drupal, Magento and Prestashop
© Balinarska Zveza Slovenije