Evolucija, ne pa revolucija

Podrobnosti

Kategorija: Balinarski utrinki

Ustvarjeno Sreda, 11 Marec 2020 08:00

Napisal Ervin Ozbič

Zadetkov: 3

Novo vodstvo Balinarske zveze Slovenije je vajeti prevzelo poleti in se hitro lotilo številnih aktivnosti. Prvi mož Primož Marinko razkriva, s kakšnimi izzivi se je v zadnjih šestih mesecih spopadal skupaj s svojimi sodelavci in katere poteze bo vodstvo zveze povleklo v naslednjem obdobju.

Po čem vam bo najbolj ostala v spominu druga polovica koledarskega leta?

Po pestrih dogajanjih. Ni bilo mirnega obdobja. Začeli smo z veliki koraki, a so hitro sledile določene spremembe, na katere smo morali hitro odreagirati. S tem imam v mislih spremembo na selektorskem mestu ob odhodu Aleša Škoberneta, ko smo na mesto vršilca dolžnosti postavili Antona Kosarja. Sledil je še sporazumni dogovor o zaključku sodelovanja z bivšim sekretarjem Danielom Romžanom, tako da smo morali izpeljati vse potrebne postopke za izbor novega. Te spremembe so nam vzele kar nekaj energije in časa, tako da so bile nekatere zadeve in projetki potisnjeni na stranski tir.

Vodstvena ekipa je v bistvu povsem nova. Bo to prineslo evolucijo ali revolucijo v delovanje Balinarske zveze Slovenije?

Rekel bi, da gre za evolucijo, spremembe niso revolucionarne. Dela preteklega vodstva ne nameravamo porušiti ali izbrisati, temveč na nek način nadgraditi. Trdni temelji delovanja Balinarske zveze Slovenije so bili postavljeni že v času mandatov pokojnega Jožeta Rebca. Bivši predsednik Sandi Kofol je skupaj s svojimi ožjimi sodelavci določene stvari nato dobro zastavil in na tem bomo gradili naprej. Predvsem administrativne zadeve bomo postavili na novo in jih prilagodili času v katerem živimo. Delovanje zveze in celotnega aparata je živa zadeva, ki se mora skozi čas primerno spreminjati, korigirati oziroma dopolnjevati. Odprti smo za vse predloge. Vsakega bomo pretehtali. Določeni predlogi s strani klubov so bili hitro realizirani. Nismo sami sebi namen, temveč delamo za klube in smo njihov servis.

V prvih mesecih vašega mandata je bilo v ospredju reprezentančno dogajanje. Kako ste doživeli pestro jesen?

Menil sem, da bomo ravno na tem področju vse skupaj bolj mirno izpeljali, a smo morali poseči po novih kadrovskih rešitvah. Ocenjujem, da so bili rezultati dobri. Morda smo vsi skupaj v članski konkurenci pričakovali malce več, vendar je izkupiček ene zlate in dveh srebrnih medalj povsem zadovoljiv. Nenazadnje smo bili v skupni razvrstitvi reprezentanc uvrščeni na tretje mesto. Najbolj me je presenetil uspeh mlajših članov in mladincev. V tej kategoriji smo pokazali, da smo v tehničnih disciplinah korak pred konkurenti. Predvsem mladinec Gašper Povh je navdušil. Obenem pa imamo zelo kakovostno žensko reprezentanco, ki jo ob dobrem delu čaka svetla prihodnost.

Se morda obetajo spremembe na selektorskih položajih?

Za odločitve je še prezgodaj. Nekatere zadeve smo že pretehtali, a jih moramo še dokončno razčistiti, da bi lahko povlekli kratkoročne ali dolgoročne poteze. Vse ni bilo popolno. Predvsem sem pričakoval, da bo dogajanje v reprezentanci na članskem svetovnem prvenstvu v Turčiji potekalo na malce višjem nivoju. Potrebno bo dobro razmisliti, v katero smer bomo zapeljali vse skupaj.

Pred nami je zimsko obdobje brez največjih tekmovanj. Sedaj se bo fokus verjetno preselil na superligo?

Tako je. Superligo moramo popularizirati in jo narediti bolj gledljivo, da bo zanimiva za sponzorje in medije. Z reorganizacijo želimo tako ligaški del kot zaključni turnir spraviti na najvišji možni nivo. Veliko pozornosti bomo namenili tudi reorganizaciji državnih prvenstev. Že v letu 2020 se na tem področju obetajo spremembe, ki naj bi prinesle napredek. Predvsem mislim na ustvarjanje dogodkov in združevanje prvenstev. Energija bo usmerjena v ta področja.

So se spremembe v ligaškem delu tekmovanj izkazale kot uspešne?

V tem trenutku ne razmišljamo, da bi posegli po novih rešitvah. Stabilizirati moramo superligo, ki se je izkazala kot kakovostno tekmovanje. Če se bo v prihodnjih sezonah pokazalo, da so potrebne nove spremembe, se jih bomo seveda lotili. Morda bi veljalo razmišljati o tem, da bi sistem “zaprli” in bi tako povsem ločili tekmovalno od rekreativnega balinanja. A smo od takšnih potez še precej oddaljeni.

Strokovnjaki opozarjajo na zapostavljenost dela s sodniki, stroko in mladimi. Se strinjate z njihovimi opazkami?

Povsem se strinjam s tem, da moramo vložiti veliko truda v pridobivanje novih kadrov na omenjenih področjih. Ravno zaradi prej omenjenih aktivnosti, smo imeli premalo časa, da bi se jeseni maksimalno posvetili tem težavam. Glede pridobivanja novih sodnikov že potekajo izobraževanja, s katerimi bomo že v kratkem okrepili sodniški kader. Potrditi moramo programe za usposabljanje strokovnih kadrov in se izvajanja teh programov lotiti takoj na začetku leta 2020. Vsekakor je to zelo pomemben del našega programa, ki ga ne smemo zapostaviti

Je predlog, da naj bi imel vsak superligaš svojo mladinsko ekipo, ostal na smetišču zgodovine?

Ta predlog je bil po mojem mnenju v začetni fazi vpeljan morda preveč na silo, a se je z leti izkazal za zelo dobro rešitev, saj se je začelo aktivneje delati z mladimi. Na podlagi tega sta bili ustanovljeni ligi za dečke in mladince. Žal se je nato izvajanje tega predloga zaradi osebnih interesov posameznikov zaustavilo. Trenutno je še prezgodaj govoriti o tem, ali bomo ta predlog obudili, vsekakor pa je o njem vredno razmisliti. Sicer pa večkrat razmišljam o tem, da se morda sami niti ne zavedamo, kako dobre mlade balinarje imamo in očitno z njimi dobro delamo. A se s tem ne mislimo zadovoljiti. Zagnali smo aktivnosti v povezavi z Nacionalnim panožnim centrom, kar bi bistveno pripomoglo k napredku balinanja. Na Olimpijski komite Slovenije smo poslali prošnjo za soglasje za pričetek ustanavljanja nacionalnegapanožnega centra in nadejamo se pozitivnemu odgovoru. V nekaterih delih Slovenije se z mladimi dela zelo dobro in ta recept želimo prenesti na celotno državo. Balinarski šport moramo predstaviti v šolah ter na ta način pridobiti čim več mladih.

Kako ste zadovoljni s stanjem balinarske infrastrukture v Sloveniji?

Menim, da nimamo slabe infrastrukture. Trenutno je več balinarskih dvoran in sodobnejših objektov v zahodnem delu Slovenije. Želimo si, da bi ta trend razširili na celotno državo. Določeni pogovori v tej smeri že potekajo. Tako smo se že sestali v vodilnimi iz občine Straža, kjer nameravajo zgraditi regijski balinarski center s pokritim baliniščem. Podobni pogovori potekajo tudi glede gradnje dvoran v Košani in na Kozini, v občini Izola si želijo pokriti balinišče v Kortah. Balinarska zveza Slovenije lahko v tem pogledu pomaga preko razpisov Fundacije za šport. Ključnega pomena je, da se klubi aktivneje angažirajo v tem pogledu.

Kakšne rezultate je prinesla na novo sestavljena ekipa za marketing in medije?

V tem pogledu smo naredili največji korak naprej. Zagnali smo veliko aktivnosti in prvi rezultati so spodbudni. Postali smo zanimivi za medije. Že nekajkrat se je zgodilo, da nas mediji sami pokličejo in se zanimajo za rezultate, intervjuje in prispevke, tako da nam ni potrebno več prositi za medijski prostor. Svoje mesto smo dobili tudi na radijskih valovih in televizijskih ekranih. Sedaj ne smemo zaspati, temveč moramo tudi v tem pogledu delati naprej.

Bo posledično v letu 2020 lažje izpeljati evropsko prvenstvo za ženske, ki ga imate v načrtih?

Vsekakor si želimo v Ljubljani izpeljati evropsko prvenstvo za ženske. Načrtujemo, da bi tekmovanje potekalo v začetku maja. Od dokončne finalizacije dogovora z Evropsko balinarsko zvezo nas ločijo malenkosti. Že potekajo zaključni pogovori z Mestno občino Ljubljana. Takoj, ko dobimo zeleno luč, bo podpisan sporazum z Evropsko balinarsko zvezo. Na decembrski prijateljski tekmi proti Hrvaški na Reki sem se na lastne oči prepričal, da naša ženska vrsta premore ogromno potenciala. Za nekatere punce bo evropsko prvenstvo v Ljubljani vrhunec, spet za druge pa lepa odskočna deska za nadaljevanje karier. To nas še dodatno motivira k temu, da naredimo vse za organizacijo prvenstva. Mednarodni koledar bo sprejet v januarju in takrat bo dokončno jasno, kje in kdaj bodo v letu 2020 nastopale vse naše reprezentance.

V kakšnih odnosih ste z Mednarodno in Evropsko balinarsko zvezo?

V tem pogledu ni bilo zaznati novosti, saj sem z obema zvezama sodeloval že v preteklosti. Dejansko gre samo za nadgradnjo dobrih odnosov. Seveda sedaj pogovori potekajo na višjem nivoju. Lahko potrdim, da so odnosi odlični in to se kaže tudi v ponujenih organizacijah velikih tekmovanj. Med drugim že potekajo lobiranja glede morebitne organizacije moškega svetovnega prvenstva leta 2023. Želimo si, da bi v delovanje mednarodnih organov v prihodnje vključili dodaten slovenski kader.